07 81 61 200Zgodovina in geografija
Občmočje občina Sevnica je bilo poseljeno že v pradavnini. Tu so do začetkov našega štetja živeli Iliri in Kelti, kasneje pa so ti kraji prešli v posest rimskega imperija. O časih preseljevanja ljudstev priča arheološko najdišče Ajdovski gradec, ostanek zgodnjekrščanske naselbine.
Sevnica je pod imenom Lichtenwald prvič omenjena leta 1256, ko je območje pripadalo salzburški nadškofiji. Po kratkotrajni madžarski vladavini, ki je sledila, je to območje prešlo pod habsburško oblast, ki se je ohranila do konca prve svetovne vojne.
Sevnico so prizadeli tako turški vpadi kot tudi kmečki upori. V 16. stoletju je bil zato utrjen gornji grad Sevnica, pod katerim se je začelo razvijati mesto. Trg je večkrat pogorel, mesto je prizadela tudi kuga, o čemer še danes pričata kužno znamenje in taborska cerkev sv. Roka nad Sevnico.
©Judith ZgonecSv. Rok
Cerkev Sv. Roka nad Sevnico.
Trške pravice je Sevnica dobila leta 1322, pravico do prirejanja sejmov leta 1513, do letnih živilskih sejmov pa leta 1783. Posadka v Sevnici je prvič omenjena leta 1292, srednjeveški grad pa je v pisnih virih prvič omenjen leta 1309. Grad Sevnica je nema priča mnogih preživelih obdobij od renesanse do baroka. Pod gradom se nahaja Lutrovska klet iz 16. stoletja, ki predstavlja enega najlepših spomenikov renesanse pri nas.
©Bojan DremeljSevniški grad ponoči
Grad Sevnica ponoči.
Najstarejšo stavbo Glavnega trga Sevnice predstavlja Spodnji grad z letnico 1613. Ta skupaj z neoromansko župnijsko cerkvijo sv. Nikolaja, cerkvijo sv. Florjana iz leta 1443 ter kipom sv. Martina iz 17. stoletja predstavlja najstarejši del mesta.
V 19. stoletju je v Sevnici bilo močno razvito slovensko narodno gibanje. Leta 1866 je bila tu ustanovljena prva čitalnica v Posavju. Čitalnici je leta 1869 sledil tabor, na katerem so zavedni Slovenci zahtevali Zedinjeno Slovenijo.
Ko je leta 1862 skozi Sevnico stekla železnica, se je izven trškega jedra ob železniški postaji začel razvijati novi del mesta. V začetku 20. stoletja je sledil hitrejši razvoj industrije in Sevnica je že v času med obema vojnama postala najbolj razvit kraj v Posavju, kateremu tesno za petami je stopal Krmelj z rudnikom premoga.
Sevnica je postala mesto leta 1952. Danes je s približno 5000 prebivalci industrijsko, obrtno, trgovsko, kulturno in upravno središče istoimenske občine z obširnim zaledjem.
Občina Sevnica obsega 272,2 km2 ,na njenem območju se stikata alpski in panoski svet. Površje občine je zelo razgibano, najvišje pa se vzpne na severozahodu na Velikem Kozju (993 m) in Lisci (948 m). Skoraj tri petine ozemlja poraščajo gozdovi.
vir: Visit Sevnica
Historična topografija občine Sevnica
avtor: Ljubo Motore
za obdobje od poznega srednjega veka do današnjih dni,
z dodatkom o popisu prebivalcev in hiš
za leta popisov od 1869 do 1931
Historična topografija občine Sevnica s popisi prebivalcev
Zgodilo se je v Sevnici
avtor: Oskar Zoran Zelič
pregled pomembnejših dogodkov v občini Sevnica
Naroči se na e-novice