Organizatorji so se še posebej razveselili odziva na povabilo in udeležbe hrvaške in srbske delegacije, ki sta jo vodila Slavko Štefičar (Ministarstvo turizma i sporta, HR) in Višnja Rakić (Ministarstvo turizma i omladine, RS), saj sta dogodku dodala izjemen pomen. Cilj dogodka je bil postaviti temelje za trajnostni razvoj območja porečja reke Save.

Sava kot strateški element povezovanja

Posvet je odprl župan Občine Sevnica, Srečko Ocvirk, ki je poudaril pomen Save kot vira trajnostnega razvoja in priložnosti za lokalne skupnosti. Izpostavil je potrebo po sodelovanju različnih deležnikov za oblikovanje skupne vizije.

Minister za gospodarstvo, turizem in šport, Matjaž Han, je v uvodnem nagovoru izpostavil, da je slovensko gospodarstvo že dolgo tesno povezano z vodnimi viri. »Sava ni le naravna danost, ampak ključni steber slovenskega gospodarstva. Njeno trajnostno upravljanje odpira priložnosti za razvoj turizma, energetike in mobilnosti, hkrati pa zahteva odgovorno ravnanje z naravnimi viri,« je poudaril.

Ključne teme razprave: Poslovne in razvojne priložnosti

Razprava je izpostavila konkretne teme, kot so:

• trajnostna mobilnost in kolesarske poti,
• revitalizacija degradiranih območij,
• razvoj turizma ter vključevanje lokalnih skupnosti in mladih.

Govorci so predstavili naslednje pobude in projekte:

Dubravka Kalin (Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport) je predstavila strategijo za zeleni butični turizem. Poudarila je priložnost za krepitev trajnostnega turizma ob reki Savi, kjer bogata naravna in kulturna dediščina nudi osnovo za atraktivne turistične produkte. Izpostavila je potrebo po oblikovanju 5-zvezdičnih doživetij in pripovedovanju zgodb (storytelling), ki dvigujejo dodano vrednost turizma. Povezovanje različnih ponudnikov na lokalni in regionalni ravni ter čezmejno sodelovanje omogočajo oblikovanje prepoznavne in konkurenčne destinacije. Poleg tega je poudarila spodbujanje tradicionalnih gostiln, trajnostne mobilnosti in gradnje nastanitev višje kakovosti, s čimer bi regija postala vodilna zelena destinacija z močno lokalno identiteto.

Uroš Rozman (RRA Koroška) je delil izkušnje iz projekta Dravske kolesarske poti kot primer dobre prakse čezmejnega sodelovanja. Dravska kolesarska pot je dolga povezava, ki vključuje dve državi in šest etap. Združuje naravo, kulturo in rekreacijo ter vključuje dodatno infrastrukturo, kot so počivališča in postaje za izposojo e-koles. Rozman je poudaril, da so ključni dejavniki uspeha skupno načrtovanje, promocija ter oblikovanje integralnih turističnih produktov. Kljub temu je opozoril na izzive, kot so standardizacija, razvoj infrastrukture in dolgoročno financiranje.

Samo Grošelj (Mednarodna komisija za Savski bazen) je predstavil vizijo za preoblikovanje Save v eko-turistični biser, ki bi povezal mokrišča, naravno dediščino in kulturne znamenitosti s sodobnimi trajnostnimi pristopi. Poudaril je, da razvoj turizma v porečju reke Save temelji na vključevanju ekoturizma in kolesarskega turizma, pri čemer se daje velik pomen zaščiti kulturne in naravne dediščine. Predstavil je načrte za oblikovanje trajnostnega turističnega modela, ki vključuje analizo trenutnega stanja, razvoj konkretnih produktov in sodelovanje z različnimi deležniki na regionalni in mednarodni ravni.

Urška Dolinar (Zavod Iskriva) je predstavila uspešne prakse iz biosfernega območja Mura-Drava-Donava, kjer je več kot 200 lokalnih ponudnikov povezalo svoje storitve v edinstveno turistično mrežo. Dolinar je izpostavila pomen ustvarjanja turistično-poslovnega ekosistema, ki temelji na trajnostnem pristopu. Poudarila je, da tovrstne pobude omogočajo povezovanje lokalnih skupnosti, inovacije in trajnostne investicije. Izpostavila je pomembnost krepitve dolgoročnega sodelovanja med javnim in zasebnim sektorjem.

Željko Pogačnik (Georudeko d.o.o.) je predstavil pristope za revitalizacijo degradiranih območij ob reki Savi, kjer bi lahko zapuščene lokacije spremenili v privlačne turistične destinacije. Poudaril je primere dobre prakse, kjer so nekdanji rudniki in industrijski objekti postali priljubljene atrakcije. Pri tem je izpostavil pomembnost sodelovanja z lokalnimi skupnostmi in uporabo strokovnih metod za trajnostni razvoj.

Jan Klavora (Zavod Tovarna trajnostnega turizma GoodPlace) je predstavil projekt Slovenia Green Gourmet Route, ki združuje kolesarski turizem z lokalno gastronomijo in trajnostno mobilnostjo. Projekt prinaša pomembne gospodarske učinke – letni prihodki regij, ki sodelujejo v projektu, dosegajo več milijonov evrov. Klavora je poudaril pomen zmanjšanja ogljičnega odtisa skozi kolesarski in železniški turizem.

Gregor Steklačič (Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo) je izpostavil Savsko kolesarsko povezavo kot del mreže EuroVelo, ki spodbuja trajnostno mobilnost in turizem. Poudaril je, da Slovenija načrtuje izboljšanje kolesarske infrastrukture ob Savi, pri čemer se osredotoča na usklajevanje z evropskimi standardi ter multimodalne rešitve za obiskovalce.

Sava kot zgled trajnostnega turizma

Vsi govorci in razpravljavci so se strinjali, da ima Sava izjemen potencial za razvoj trajnostnega turizma. Ključne priložnosti vključujejo:

• razvoj kolesarskih poti,
• povezovanje naravne in kulturne dediščine,
• inovativne modele za vključevanje lokalnih skupnosti.

Zaključki strokovnega posveta

1. Vizija za prihodnja leta

Udeleženci so se strinjali, da je v naslednjih nekaj letih ključno izboljšati stanje na področju infrastrukture, turizma, organizacije turističnih dejavnosti in mednarodnih povezav na območju reke Save.

Pomen kolesarstva ter večnamenska raba reke in obrečnega prostora

Turizem na območju reke Save, Posavja, doline reke Save in celotnega povodja je izredno pomemben, pri čemer ima kolesarstvo ključno vlogo. Zato je potrebno uskladiti načrtovanje na ravni celotne Slovenije in z vsemi pristojnimi institucijami, da se doseže skupna rešitev za vzpostavitev kolesarskih poti.

Hkrati je izpostavljena potreba po nadaljnjem usklajevanju večnamenske rabe reke in obrečnega prostora, pri čemer je interdisciplinarni pristop izredno pomemben. Za uspešen razvoj je nujno sodelovanje z državnimi institucijami, kot so Direkcija za infrastrukturo, Zavod za varstvo narave, Holding Slovenske elektrarne in Direkcija za vode, da se preprečijo morebitni konflikti pri načrtovanju, ki so se pojavili na drugih območjih.

Med prioritetami je razvoj kolesarske infrastrukture in njena povezava z evropskimi standardi, kot je EuroVelo.

Mednarodno sodelovanje, evropski projekti in povezovanje ponudnikov

Nadaljevati je treba s turistično-kolesarskim razvojem ob reki Savi, vključno s čezmejnim sodelovanjem s Hrvaško, Bosno in Hercegovino ter Srbijo. Preko pristojnih ministrstev je potrebno vzpostaviti povezave z ostalimi sosednjimi državami, saj so za turizem ob reki Savi pomembna tudi mesta do izliva reke.

Ta pristop lahko v prihodnjih letih prinese več rešitev na infrastrukturnem, projektnem in razvojnem področju ter okrepi mednarodno sodelovanje v okviru čezmejnih projektov in koriščenja evropskih sredstev. Oblikovati je treba koncept povezovanja ponudnikov ob trasi reke Save ter določiti načine njihovega vključevanja v skupno turistično ponudbo, kar bo prispevalo k razvoju regije in povečanju prepoznavnosti reke Save kot trajnostne turistične destinacije.

Prav tako je pomembna vključitev območja Save v mednarodne promocijske aktivnosti za povečanje njene prepoznavnosti kot trajnostne turistične destinacije.

Vzpostavitev koordinacijske skupine

Predlagano je oblikovanje delovne skupine, ki bi združila vse občine in regionalne razvojne agencije ob reki Savi. Regionalna razvojna agencija Posavje naj v prvi tretjini leta 2025 pripravi ciljno usmerjen posvet z občinami in regionalnimi agencijami, da se določi nadaljnji razvoj v skladu s predstavljenimi primeri dobrih praks, prilagojenimi potrebam Posavja.

Sklep

Posvet o reki Savi je poudaril njen ključni pomen za razvoj Posavske regije in širšega območja. Udeleženci so se strinjali, da je ob ustreznem pristopu, usklajenem delovanju in zadostnem financiranju mogoče v celoti izkoristiti njen potencial za trajnostni razvoj, gospodarsko rast in kulturno povezovanje. Poseben poudarek so namenili trajnostnemu razvoju, spodbujanju kolesarstva ter čezmejnemu sodelovanju, ob tem pa izpostavili nujnost vključevanja trajnostnih praks v upravljanje vodnih virov in razvoj turizma kot priložnosti za celostni razvoj regije.

Skladno z zastavljenimi cilji bo Regionalna razvojna agencija Posavje v sodelovanju z občinami, regionalnimi agencijami in pristojnimi institucijami organizirala nadaljnje sestanke ter usklajevalne posvete. Interdisciplinarno sodelovanje bo omogočilo trajnostno upravljanje reke Save ter utrdilo njeno vlogo v lokalnem in mednarodnem turizmu.

Predlagane aktivnosti vključujejo razvoj infrastrukturnih projektov, boljšo organizacijo turistične ponudbe, vključevanje lokalnih skupnosti ter vzpostavitev dolgoročnega mednarodnega sodelovanja.

Prispevek je bil pripravljen v sodelovanju z RRA Posavje.