Ko je govora o Skupni kmetijski politiki (SKP) večina pomisli predvsem, da je ta namenjena za pomoč kmetovanju, za pomoč kmetom pri razvoju in lažjem obstoju na kmetijah. Pa ni ravno tako. Velik del sredstev je namreč namenjenih tudi za sam razvoj podeželja, ki nima nič skupnega s kmetovanjem, ampak skrbi predvsem, da prebivalci na podeželju niso zapostavljeni v primerjavi z mestnim prebivalstvom.

Politika EU za razvoj podeželja je bila uvedena kot drugi steber skupne kmetijske politike. Sofinancirana je iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) in nacionalnih proračunov. Glavne prednostne naloge politike razvoja podeželja so povečanje konkurenčnosti, zagotavljanje trajnostnega gospodarjenja z naravnimi viri in ukrepov na področju podnebnih sprememb ter doseganje uravnoteženega teritorialnega razvoja podeželskih gospodarstev in skupnosti, vključno z ustvarjanjem in ohranjanjem delovnih mest.

Za intervencije za razvoj podeželja je v Sloveniji za obdobje 2023–2027 skupaj na voljo 1,115 milijarde evrov, od tega so evropska sredstva v višini 551 milijonov evrov, nacionalni prispevek pa znaša 564 milijonov evrov. Tu je vključenih več kot 40 ukrepov, številni so namenjeni samemu razvoju podeželja.

Vsak projekt je lahko dober projekt

Dvig kakovosti življenja in krepitev gospodarske aktivnosti na podeželju je eden krovnih ciljev strateškega načrta SKP 2023–2027. Usmerjen je v ohranjanje vitalnega podeželja in podeželskega gospodarstva. Poleg kmetijskih dejavnosti se na podeželskih območjih spodbuja tudi razvoj dopolnilnih dejavnosti. Tudi v tem programskem obdobju bodo ukrepi podpirali večjo socialno vključenost prebivalcev, lokalni razvoj podeželskih območij ter prenos znanja in inovacij.

Za uravnotežen razvoj podeželskih območij in za ohranjanje vitalnega podeželja so na voljo nepovratna sredstva za izgradnjo širokopasovnega interneta, velikega pomena pa je tudi ukrep LEADER, ki po pristopu »od spodaj navzgor« omogoča lokalnemu prebivalstvu, da samo odloča in uresničuje prioritete svojega lokalnega območja.

Pogled v bližnjo prihodnost

Ne le do konca 2027, podeželje bo vedno potrebovalo tako evropsko kot nacionalno finančno pomoč za razvoj. Le tako bo mogoče uspeti tudi na podeželju – tudi v okviru programa LEADER oziroma lokalnega razvoja, kot ga vodi skupnost. Če namesto razvoja pride do razpada socialnih mrež, v prostoru zavlada praznina, prebivalci se odselijo in hiše ostanejo prazne. Zato si je treba prizadevati, da se spodbujajo še tako majhni projekti. Predvsem pa je bistveno, da v lokalnem okolju ustvarjena dodana vrednost tam tudi ostane, ker to omogoča vlaganja v dejavnosti, v katerih se mladi zaposlujejo doma.

Vsebine v okviru projekta Skupna kmetijska politika – trajnostno prijazna (SKPTP) pripravlja Kmečki glas. Projekt SKPTP si prizadeva za ozaveščanje vseh državljanov o ukrepih, ki jih prinaša Skupna kmetijska politika (SKP), predvsem na področju trajnostnega kmetijstva. Ti ukrepi vključujejo doseganje okoljskih ciljev s spodbujanjem ekonomičnosti in konkurenčnosti slovenskega kmetijstva ter ozaveščanje mestnega prebivalstva o strategiji »od vil do vilic«. Zahvaljujoč skupni kmetijski politiki se je odnos pridelovalcev in rejcev do trajnostnega kmetijstva v zadnjem obdobju izboljšal. Poleg tega se trajnostna naravnanost vse bolj uveljavlja tudi v vsakdanjem življenju potrošnikov.