Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v okviru javnih razpisov za ukrepe Programa razvoja podeželja Skupne kmetijske politike redno objavlja tudi ukrep Podpora za vzpostavitev gospodarstev mladih kmetov.

Spopadanje z izzivi trajnostne pridelave hrane ves čas opominjajo na to, kako nujno je pomlajevanje gospodarjev kmetij. S staranjem gospodarjev kmetij se soočajo na vseh celinah, Slovenija pri tem ni izjema. Precej zaostajamo tudi za evropskim povprečjem, saj se povprečna starost slovenskega gospodarja kmetije že bliža 60 letom, delež mladih kmetov, starih do 40 let, pa je pod šestimi odstotki.

Da imamo resne težave pri pomlajevanju gospodarjev kmetij, kaže tudi slab vpis v srednješolske kmetijske programe in neuspešno nižanje povprečne starosti gospodarjev kmetij kljub neprekinjenim nepovratnim sredstvom iz naslova Programa razvoja podeželja, ki jih lahko dobijo mladi prevzemniki ob prevzemu kmetije. Zato je trenutno programsko obdobje kmetijske politike prelomno, saj bo soodločalo o prehranski varnosti stare celine.

Hitrejši medgeneracijski prenos kmetije lahko dosežemo le z večjo pomočjo pri prevzemu, zagotavljanju socialne varnosti starejšim generacijam, večjim dohodkom iz kmetijstva in z večjim ugledom kmetijstva. Sicer mladim prevzem kmetije ne bo v interesu in namesto da bi cel dan od jutra do večera, sobote, nedelje in praznike »garali«, se raje odločajo za osemurni delovnik v gospodarskih dejavnostih.

Čeprav se proces predaje kmetij na mlajši rod začne že dosti prej kot z objavo javnega razpisa, ta dejansko predajo pospeši. Izjemno pomembno je, da mladi prevzamejo upravljanje kmetije, ko imajo še dovolj elana za delo, naložbe in razvoj. Ker so razmere v kmetijstvu vse zahtevnejše in nepredvidljive in se zaradi tega mladi težje odločajo za poklic kmeta, so tudi razpisni pogoji za to intervencijo nekoliko sprejemljivejši kot v prejšnjem programskem obdobju.

Starši bi se veliko prej odločili za prepis kmetije naslednikom, vendar jih skrbi lastna preskrbljenost. Pokojnino lahko prejmejo šele po določenem letu starosti, da ne govorimo o zelo nizkih kmečkih pokojninah. Kako naj oče preda kmetijo 30-letnemu nasledniku, če je sam star zgolj 55 let?

Splošni pogoji, ki jih mora izpolnjevati mladi kmet, so starostna omejitev od 18 do 40 let, ustrezna izobrazba, vlagatelj pa na dan oddaje vloge na javni razpis za to intervencijo ne sme biti več kot pet let vpisan v register kmetijskih gospodarstev kot nosilec kmetije; upošteva se datum vpisa v zemljiško knjigo.

Vsebine v okviru projekta Skupna kmetijska politika – trajnostno prijazna (SKPTP) pripravlja Kmečki glas. Projekt SKPTP si prizadeva za ozaveščanje vseh državljanov o ukrepih, ki jih prinaša Skupna kmetijska politika (SKP), predvsem na področju trajnostnega kmetijstva. Ti ukrepi vključujejo doseganje okoljskih ciljev s spodbujanjem ekonomičnosti in konkurenčnosti slovenskega kmetijstva ter ozaveščanje mestnega prebivalstva o strategiji »od vil do vilic«. Zahvaljujoč skupni kmetijski politiki se je odnos pridelovalcev in rejcev do trajnostnega kmetijstva v zadnjem obdobju izboljšal. Poleg tega se trajnostna naravnanost vse bolj uveljavlja tudi v vsakdanjem življenju potrošnikov.