Pridelava češenj ima na Primorskem bogato tradicijo. Najbolj so po češnjah znani v Brdih, Vipavski dolini in Istri, kjer o njihovi razširjenosti pričajo številna krajevna imena. S prvimi briškimi češnjami se lahko sladkamo že v maju, vrhunec pa dosežejo v prvi polovici junija, ko se zgodi tudi Festival briške češnje po briških vaseh.

Večja tržna pridelava češenj se je začela v naših krajih z izgradnjo južne železnice (proga Gradec-Trst leta 1857, odsek do Gorice leta 1866). Te povezave so omogočile prodajo češenj v Celovec, Gradec, Dunaj, München, Prago in celo Varšavo ter Sankt Peterburg, trg za istrske češnje pa je bil predvsem Trst. Ime Goriške je v svet ponesla češnja vipavka, takrat najbolj razširjena in prodajana sorta češnje. Po drugi svetovni vojni je pridelava upadla, pridelovalci pa so češnje prodajali na slovenskem in deloma hrvaškem trgu.

V zadnjih desetletjih smo priča intenzifikaciji pridelave češenj z uvajanjem šibkih podlag, namakanja, redne rezi, gnojenja in varstva. Površine, posajene s to sadno vrsto, se povečujejo. Češnjeva drevesa so manjša, vstop v rodnost hitrejši in obiranje lažje z večjo storilnostjo. Plodovi češenj so kakovostnejši (debelejši, okusnejši, bolj trpežni), kar je posledica novih sort v sadnem izboru.

Za večino sort in leg bi bilo koristno prekriti nasade s folijo proti dežju ali protiinsektno mrežo. Pokanje in črvivost plodov zaradi plodove vinske mušice (Drosophila suzukii) sta veliki težavi pridelave češenj na Primorskem. Ponudba domačih češenj še zdaleč ne zadosti povpraševanju po tem izvrstnem zgodnjem sadežu z dolgo tradicijo pridelovanja na Primorskem.

V Sloveniji je skupaj okrog 300 ha češenj. Po uradnih podatkih iz leta 2023 je intenzivnih nasadov češenj na 229 ha. Od teh je z namakalnim sistemom opremljenih okvirno 15 % površin, s protitočno mrežo 5 %, pokritih s folijo pa le približno 1 % površin. Več kot 70 % vseh češenj je na Primorskem. V intenzivnih nasadih se je pridelava v zadnjih 20 letih skoraj podvojila, zadnjih 15 let pa povečala za približno polovico.

V okviru Festivala briške češnje po briških vaseh je tudi letos pet vasic sklenilo verigo dogajanja, ki je povezalo celotna Brda. Dobrovo, Medana, Kojsko, Hum in Kozana so bili prizorišča poklona briški češnji. Vsaka vasica ima čisto svoj poseben čar, zgodbo in doživetje. Na vseh lokacijah so bile v soboto in nedeljo, 8. in 9. junija, stojnice z lokalnimi izdelki, odvijala so se kulinarična doživetja, kulturni in otroški živ žav, likovni extempore, delavnice pod vodstvom lokalnih prebivalcev – sproščenost trenutka ob spremljavi veliko češenj.

Vsebine v okviru projekta Skupna kmetijska politika – trajnostno prijazna (SKPTP) pripravlja Kmečki glas. Projekt SKPTP si prizadeva za ozaveščanje vseh državljanov o ukrepih, ki jih prinaša Skupna kmetijska politika (SKP), predvsem na področju trajnostnega kmetijstva. Ti ukrepi vključujejo doseganje okoljskih ciljev s spodbujanjem ekonomičnosti in konkurenčnosti slovenskega kmetijstva ter ozaveščanje mestnega prebivalstva o strategiji »od vil do vilic«. Zahvaljujoč skupni kmetijski politiki se je odnos pridelovalcev in rejcev do trajnostnega kmetijstva v zadnjem obdobju izboljšal. Poleg tega se trajnostna naravnanost vse bolj uveljavlja tudi v vsakdanjem življenju potrošnikov.