Vse bolj se zavedamo, da so čebele izredno pomembne. Imajo veliko vlogo pri ohranjanju ekološkega ravnovesja in biotske raznovrstnosti v naravi. Zagotavljajo eno najbolj prepoznavnih ekosistemskih storitev – opraševanje, zaradi katerega je pridelava hrane sploh mogoča. S tem varujejo in skrbijo za ekosisteme, živalske ter rastlinske vrste in tako prispevajo h genetski ter biotski raznovrstnosti.

Čebele niso pomembne le za pridelavo visoko kakovostne hrane (med, matični mleček in cvetni prah) kot tudi drugih izdelkov, ki jih uporabljamo v zdravstvu in drugih panogah (čebelji vosek, propolis in čebelji strup). Predvsem je njihov pomen pri opraševanju sadnega drevja, rastlin. In kot smo že velikokrat zapisali – brez čebel ni življenja, trgovske police bi bile namreč precej manj založene s sadjem in zelenjavo, kot so sicer.

V primeru hudih spomladanskih pozeb naravna katastrofa ne prizadene le sadjarjev, vinogradnikov in zelenjadarjev, temveč tudi celoten rastlinski in živalski ekosistem. Čebele po zimi običajno pričakujejo bogato spomladansko pašo, ki pa je v takšnem primeru slaba. Po zmrzali, ki prizadene pridelke v posebno kritičnem času, tako tudi ni cvetov, ki so odlična paša za čebele in druge opraševalce.

Tudi čas poletja je podoben. Takrat odcvetijo že skoraj vse paše in brezpašno obdobje je hud stres za naše kranjske čebele. Običajno jim pri tem čebelarji pomagajo z dodajanjem hrane, z dodajanjem sladkornih raztopin, pogač.

»Tretjina svetovne pridelave hrane je odvisna od čebel oz. vsaka tretja žlica hrane je odvisna od opraševanja.

Ne le čebelarji, vse več ljudi se zaveda pomena čebel

Zato je bilo od lanskega leta naprej vse več pobud čebelarjev, da se s košnjo nekoliko počaka in tako čebelam na svojih zelenicah omogočimo pašo. Da počakamo s košnjo vse do takrat, dokler ne odcvetijo cvetlice. Za ta korak so se odločili tudi v številnih institucijah, občinah, ki so javni komunalni službi naročili, naj s košnjo zelenic okrog stavb oz. javnih površin nekoliko počakajo.

Tako vse večkrat vidimo, da določene zelenice ostajajo nepokošene vsaj do konca maja. Take zelenice so večkrat tudi označene s posebnimi tablami, ki opozarjajo: »Čebelice smo na delu, košnja bo počakala«.

Naj taka dejanja sledijo tudi na naših zelenicah okrog hiš. Večkrat se nekateri javno hvalijo, kako lepo travno zelenico imajo pred hišo, da so že do začetka junija travnik pokosili najmanj 20-krat. Oziroma jih kosijo na dva do tri dni. Za čebelarje in številne druge takšen travnik ni lep. Lep je travnik, kjer rastejo različne cvetlice. In te cvetlice obiskujejo čebele in različni drugi opraševalci.

Naj nam takšna dejanja postanejo pravilo, ne zgolj izjeme v času naravnih katastrof, kot je spomladanska pozeba.

Vsebine v okviru projekta Skupna kmetijska politika – trajnostno prijazna (SKPTP) pripravlja Kmečki glas. Projekt SKPTP si prizadeva za ozaveščanje vseh državljanov o ukrepih, ki jih prinaša Skupna kmetijska politika (SKP), predvsem na področju trajnostnega kmetijstva. Ti ukrepi vključujejo doseganje okoljskih ciljev s spodbujanjem ekonomičnosti in konkurenčnosti slovenskega kmetijstva ter ozaveščanje mestnega prebivalstva o strategiji »od vil do vilic«. Zahvaljujoč skupni kmetijski politiki se je odnos pridelovalcev in rejcev do trajnostnega kmetijstva v zadnjem obdobju izboljšal. Poleg tega se trajnostna naravnanost vse bolj uveljavlja tudi v vsakdanjem življenju potrošnikov.