Jagode danes pridelujejo in uživajo skoraj po vsem svetu. Zaradi priljubljenosti, okusa in barve sladki sadež marsikje imenujejo kar kraljica vsega sadja. Na trgovskih policah so na voljo vse leto, saj poleg enkrat rodnih in mesečnih obstajajo tudi celoletne jagode. Razen v maju, ko dozori največ slovenskih jagod in ponudba nekaj tednov zadovoljuje porabo, druge mesece jagode uvažamo. Največja pridelovalka jagod v EU je Španija, na drugem mestu je Poljska, sledi ji Nemčija.

Pridelava jagod v Španiji je v zadnjih dveh desetletjih doživela velik razvoj. Postala je največja evropska proizvajalka, saj pridela 50 % evropskih jagod in je hkrati tudi druga največja proizvajalka na svetu. Ugodne podnebne razmere omogočajo gojenje jagod tako v rastlinjakih kot na prostem. Andaluzija (še posebej v okolici Huelve) je glavna regija za proizvodnjo jagod v Španiji, veliko jih pridelajo tudi na obrobju Valencije. V letu 2022 je Španija pridelala več kot 325.000 ton jagod.

Poljska je druga največja pridelovalka jagod v EU. V letu 2022 so pridelali nekoliko manj kot 200.000 ton teh priljubljenih plodov jagodičja, ki mu poraba v vseh državah EU v zadnjih letih strmo narašča. 

V letu 2022 je bilo v Nemčiji na prostem pridelanih več kot 98.500 ton jagod na 9.970 hektarjih. Zaščitena pridelava v tunelih ali rastlinjakih je bila na 1.928 hektarjih, v katerih so v letu 2023 pridelali okoli 34.620 ton jagod. Stopnja samooskrbe z domačimi jagodami je med 50 in 60 %, sicer pa Nemci uvažajo predvsem jagode iz Španije.

V Sloveniji jagode pridelujemo na približno 130 hektarjih, od tega približno na 70 hektarjih v Posavju. Večina površin je pokritih s tuneli, ki jih pridelovalci po končani sezoni odstranijo. Obdobje obiranja traja od druge polovice aprila do junija, nekateri imajo tudi dvakrat rodne jagode, ki rodijo jeseni in spomladi, ter mesečne jagode, ki rodijo od spomladi do jeseni. Letno pridelamo od 2.000 do 2.600 ton jagod – odvisno od letine.

Na trgovskih policah so jagode naprodaj vse leto. Najbolj okusne, sladke so v času visoke sezone, to je od maja do junija. Jagode so osvežilne in polne vitaminov, ki ohranjajo naše zdravje. Delujejo protivnetno, protibakterijsko in so antipiretik, ki blaži bolečino (npr. v mišicah) oz. niža telesno temperaturo. Sadež vsebuje obilo vitaminov C in A ter vlaknin, železo in folno kislino. Najbolje je jesti sveže jagode, same, na tešče ali med obroki. Če jih jemo same, brez sladkorja, pogasijo žejo. Pospešujejo metabolizem in blažijo tek. So nizkokalorične, zato jih lahko brez slabe vesti pojemo veliko, vendar brez dodatkov. Krepijo odpornost, preprečujejo anemijo in težave z želodcem, nižajo povišan holesterol ter preprečujejo nastanek srčno-žilnih bolezni.

Pridelek v EU od leta 2020 do 2022 (1000 t)

Vsebine v okviru projekta Skupna kmetijska politika – trajnostno prijazna (SKPTP) pripravlja Kmečki glas. Projekt SKPTP si prizadeva za ozaveščanje vseh državljanov o ukrepih, ki jih prinaša Skupna kmetijska politika (SKP), predvsem na področju trajnostnega kmetijstva. Ti ukrepi vključujejo doseganje okoljskih ciljev s spodbujanjem ekonomičnosti in konkurenčnosti slovenskega kmetijstva ter ozaveščanje mestnega prebivalstva o strategiji »od vil do vilic«. Zahvaljujoč skupni kmetijski politiki se je odnos pridelovalcev in rejcev do trajnostnega kmetijstva v zadnjem obdobju izboljšal. Poleg tega se trajnostna naravnanost vse bolj uveljavlja tudi v vsakdanjem življenju potrošnikov.