V okviru podukrepa Podpora za pilotne projekte ter za razvoj novih proizvodov, praks, procesov in tehnologij na Kmetijsko-gozdarskem zavodu izvajajo projekt Mikrozelenjava od semena do krožnika. Izplen mikrozelenjave je zelo majhen, z vidika zdravja pa predstavlja velik doprinos. Strokovnjaki trdijo, da je žlica mikrozelenjave tako rekoč koristnejša od sklede solate.

Projekt traja od decembra lanskega leta do decembra letos. Partnerji v projektu so KGZS – Kmetijsko-gozdarski zavod Maribor (vodilni partner), KO-SI d. o. o., KGZS – Kmetijsko-gozdarski zavod Ptuj, Dolar media – Jan Dolar s. p., Izobraževalni center Piramida, Biotehniška šola Maribor, kmetija Katja Temnik, kmetija Branko Kovačec, kmetija Bernard Jelen, Ekološko kmetijstvo in izobraževanje »Zlate misli« – Matjaž Turine.

Cilj projekta je prispevati k večji samooskrbi zelenjave. V zimskih mesecih se z mikrozelenjavo poveča pridelava in posledično trženje zelenjave na kmetijah. Tovrstna pridelava predstavlja zmanjšan vpliv na okolje v primerjavi z gojenjem klasične zelenjave. Boljša je izkoriščenost obstoječih prostorov, zmanjšana je poraba FFS in umetnih gnojil, ki jih pri pridelavi mikrozelenjave ne uporabljamo.

Kaj je mikrozelenjava?

Gre za rastlino, ki je vzklila in jo začnemo rezati, ko se pojavijo prvi listi. Od tam naprej govorimo o mali zelenjavi. Izjema je le grah, ki ga trgamo nekoliko kasneje. Za razliko od kalčkov pri katerih pojemo tako seme kot rastlino, pri mikrozelenjavi porežemo kalečo rastlino, seme pa pustimo. Mikrozelenjava vsebuje veliko za zdravje skoncentriranih koristnih snovi, ki jih jemlje neposredno iz semena, to so vitamini, minerali, antioksidanti.

Vir zdravju koristnih snovi

Potrjeno je, da je v tej zelenjavi v gramu suhe teže štiri do petkrat več koristnih snovi kot v kakršnikoli drugi rastlini. Lahko jo preprosto potresemo po namazu ali drugi jedi. Tudi otroci jo bodo brez težav pojedli. Količinski izplen mikrozelenjave pa je majhen.

Mikrozelenjavo vedno sejemo, pri čemer je pomembno, da izberemo dobro kaleče seme (95-odstotna kaljivost), ki ni razkuženo. Seme za kalčke in mikrozelenjavo se med seboj ne razlikuje. Mikrozelenjavo lahko pridelamo iz vsakega semena, tudi žit. Na trgu so še posebej priljubljeni rdeča, vijolična in zelena redkev, grah, sončnica, kapucinka, marigold, koriander, meta, timijan, bazilika, brokoli, peteršilj, rukola, marjetica, sivka.

Odlična za okenske police

Mikrozelenjavo lahko pridelujejo tudi tisti, ki nimajo vrta, saj vzklije na okenskih policah. Seme lahko posejemo v zemljo, ali ga položimo na kakšno drugo podlago. Pri kaljenju je pomembno, da ima seme, ki mora biti na svetlem mestu s temperaturo od 24 do 26 stopinj Celzija, dovolj vlage, ki jo ponavadi zagotavljamo s pršenjem. Seme vzklije v obdobju od tri do deset dni, pobiranje pa je v obdobju od osem do 20 dni, odvisno do vrste zelenjave. Potem ko nadzemni del rastline porežemo, se podzemni del, ki ostane, sam ne more obnoviti ali ponovno vzkliti.

Vsebine v okviru projekta Skupna kmetijska politika – trajnostno prijazna (SKPTP) pripravlja Kmečki glas. Projekt SKPTP si prizadeva za ozaveščanje vseh državljanov o ukrepih, ki jih prinaša Skupna kmetijska politika (SKP), predvsem na področju trajnostnega kmetijstva. Ti ukrepi vključujejo doseganje okoljskih ciljev s spodbujanjem ekonomičnosti in konkurenčnosti slovenskega kmetijstva ter ozaveščanje mestnega prebivalstva o strategiji »od vil do vilic«. Zahvaljujoč skupni kmetijski politiki se je odnos pridelovalcev in rejcev do trajnostnega kmetijstva v zadnjem obdobju izboljšal. Poleg tega se trajnostna naravnanost vse bolj uveljavlja tudi v vsakdanjem življenju potrošnikov.