Kmetje se v okviru Skupne kmetijske politike, ki jo sprejema Evropska unija, lahko vključijo v številne ukrepe. Uveljavljanje intervencij iz Strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023–2027 med drugim vključujejo operaciji Ohranjanje mejic in pa Varstvo vlažnih ekstenzivnih travnikov v okviru kmetijsko-okoljskih-podnebnih plačil.

Izvajanje operacije Ohranjanje mejic je namenjeno ohranjanju mejic na različnih vrstah rabe kmetijskih zemljišč in pomeni ohranjanje obstoječih kmetijskih praks. Mejice služijo kot zatočišča, preletni koridorji, prehranjevalni habitat za številne prostoživeče živalske vrste, zato jih je treba varovati in obnavljati.

Kmetje, ki so vključeni v ukrep, tako upoštevajo, da so dolžine mejice vsaj 10 metrov, širina mejice pa vsaj 2 do 20 metrov. Mejico je treba obrezovati in redčiti vsako drugo leto, samo redčenje mejice pa je treba izvesti tako, da se ne prekine zveznost njene krošnje.

Številni se sprašujejo, kakšni so sploh učinki takšnih ukrepov. Teh je kar nekaj. Predstavljajmo si na velikih površinah monokulture in z mejicami »razbijemo« oziroma omejimo širjenje za kmetijstvo škodljivih organizmov. Mejice so več kot pomemben življenjski prostor za kmetijstvo pomembnih žuželk. Poveča se tudi bogastvo biotske raznovrstnosti v kmetijski krajini. Ne le za žuželke, mejice so zelo pomembne kot pribežališče za živali ob obdelavi kmetijskih površin in pri košnji travniških površin. Recimo srnjad se v takih primerih zateče na ta območja pred morebitno nevarnostjo naleta traktorja in kose. Učinki so še tudi drugi, kot so zmanjševanje negativnih vplivov vetra, suše, neurij, toče, preprečevanje erozije in zagotavljanje lokalno ugodnejše mikroklime.

Varstvo ptiča kosca (Crex crex)

Eden od pomembnejših ukrepov v okviru kmetijsko-okoljskih-podnebnih ukrepov je tudi ukrep za Varstvo vlažnih ekstenzivnih travnikov (VTR), ki so življenjski prostor številnim vrstam ptic, tudi koscu (Crex crex). Izvajanje ukrepa spreminja datum prve možne rabe, ki bo odvisen od pojavljanja kosca. Če je na določenem travniku kosec prisoten, je datum prve rabe 1. avgust, sicer pa je prva košnja možna že 10. julija, če ga ni na travniku.

Tudi košnja mora biti drugačna, s puščanjem nepokošenega rešilnega otoka. Kmetje so v primeru doseganja rezultata upravičeni do dodatnega plačila. Rešilni otok mora na najožjem delu meriti vsaj 10 m, na najširšem delu pa ne sme presegati 20 m. To pomeni, da je ta način košnje ustrezen in v praksi izvedljiv samo na velikih površinah.

Ohranjanje narave je eden od strateških ciljev Skupne kmetijske politike, ki je v novem programskem obdobju 2023–2027 še bolj poudarjen. Kmetijstvo namreč že dolgo ni prepoznano le po proizvodnji hrane, temveč ima pomemben vpliv tudi na biotsko pestrost, okolje in podnebne spremembe.

Vsebine v okviru projekta Skupna kmetijska politika – trajnostno prijazna (SKPTP) pripravlja Kmečki glas. Projekt SKPTP si prizadeva za ozaveščanje vseh državljanov o ukrepih, ki jih prinaša Skupna kmetijska politika (SKP), predvsem na področju trajnostnega kmetijstva. Ti ukrepi vključujejo doseganje okoljskih ciljev s spodbujanjem ekonomičnosti in konkurenčnosti slovenskega kmetijstva ter ozaveščanje mestnega prebivalstva o strategiji »od vil do vilic«. Zahvaljujoč skupni kmetijski politiki se je odnos pridelovalcev in rejcev do trajnostnega kmetijstva v zadnjem obdobju izboljšal. Poleg tega se trajnostna naravnanost vse bolj uveljavlja tudi v vsakdanjem življenju potrošnikov.