Evropske regije in mesta pozivajo evropske ustanove, naj bistveno spremenijo predlagana pravila o novih genskih tehnologijah (NGT) in rastlinskem razmnoževalnem materialu (RRM), da bi bolje zaščitili kmete in podeželske skupnosti, podprli ekološko kmetovanje in zagotovili dostop do vseh genskih virov.

Evropski odbor regij (OR) v mnenju o predlogu uredbe Evropske komisije o novih genomskih tehnikah (NGT) in rastlinskem razmnoževalnem materialu (RRM), ki je bilo sprejeto na aprilskem plenarnem zasedanju, opozarja na resna tveganja za prihodnost evropskega kmetijstva in podaja svoja priporočila.

Regije in mesta EU menijo, da je nepatentiranost naravnih rastlin in genov – in s tem zagotovljen dostop do vseh genskih virov za inovacije sort – bistveni steber vsakega predloga za ureditev NGT. To je bistveno vprašanje zato, da se preprečijo zaključitve malih semenarskih podjetij, ki si ne morejo privoščiti licenc, za uporabo novih tehnologij, ali dostopa do obstoječih sort za ustvarjanje novih.

Poročevalec Erik Konczer (HU/PES), član vlade županije Komárom-Esztergom, je dejal: "Na kocki je svoboda izbire kmetov, da uporabljajo NGT ali ne in svoboda izbire potrošnikov, da uživajo le izdelke, ki varujejo njihovo zdravje in biotsko raznovrstnost. Zato sta sledljivost in označevanje najpomembnejša. Odbor regij zahteva tudi pravico držav članic, da se odpovejo uredbi, da bi zaščitile in ohranile visokokakovostno živilsko vrednostno verigo na svojih ozemljih."

Odbor regij poziva tudi k boljši sledljivosti in označevanju NGT, da bi potrošnikom zagotovili svobodno izbiro in zaščitili kmete v primeru naključnega onesnaženja njihovih pridelkov s patentiranimi semeni.

sajenje

Vsebine v okviru projekta Skupna kmetijska politika – trajnostno prijazna (SKPTP) pripravlja Kmečki glas. Projekt SKPTP si prizadeva za ozaveščanje vseh državljanov o ukrepih, ki jih prinaša Skupna kmetijska politika (SKP), predvsem na področju trajnostnega kmetijstva. Ti ukrepi vključujejo doseganje okoljskih ciljev s spodbujanjem ekonomičnosti in konkurenčnosti slovenskega kmetijstva ter ozaveščanje mestnega prebivalstva o strategiji »od vil do vilic«. Zahvaljujoč skupni kmetijski politiki se je odnos pridelovalcev in rejcev do trajnostnega kmetijstva v zadnjem obdobju izboljšal. Poleg tega se trajnostna naravnanost vse bolj uveljavlja tudi v vsakdanjem življenju potrošnikov.