Evropski parlament je v začetku marca sprejel prvo evropsko zakonodajo za obnovo degradiranih ekosistemov po vsej Evropski uniji. V skladu z novimi pravili morajo države članice do leta 2030 obnoviti najmanj 30 % degradiranih habitatov, 60 % do leta 2040 ter 90 % do leta 2050 (gozdovi, travišča, mokrišča, reke, jezera in korale). Določbe za kmetijske ekosisteme se lahko izjemoma začasno ukinejo. Degradiranih je več kot 80 % evropskih habitatov.

Države članice morajo do leta 2030 prednostno obravnavati območja Natura 2000. Preprečiti bodo morale ponovno degradacijo obnovljenih območij in sprejeti nacionalne načrte obnove, v katerih bo podrobno navedeno, kako nameravajo te cilje uresničiti.

Kmetijski ekosistemi

Za večjo biotsko raznovrstnost in boljše kmetijske ekosisteme morajo države članice doseči napredek pri dveh od naslednjih treh kazalnikov: kazalnik travniških metuljev, delež kmetijskih zemljišč z visoko raznovrstnimi značilnostmi pokrajine in zaloge organskega ogljika v obdelovalnih mineralnih tleh. Sprejeti je treba tudi ukrepe za izboljšanje indeksa ptic kmetijske krajine, saj so ptice dobri pokazatelji splošnega stanja biotske raznovrstnosti.

Obnova izsušenih šotišč je eden stroškovno najučinkovitejših načinov za zmanjšanje izpustov v kmetijskem sektorju. Države članice morajo zato obnoviti vsaj 30 % izsušenih šotišč do leta 2030. Mokrišča je treba ponovno vzpostaviti na vsaj četrtini teh območij. Ponovna vzpostavitev mokrišč bo za kmete in lastnike zemljišč prostovoljna. Parlament je zahteval, da zakonodaja vključuje tudi »zavoro«. Cilji za kmetijske ekosisteme se lahko tako v izjemnih primerih začasno ukinejo, če bi se zaradi njih močno zmanjšala površina, namenjena pridelavi hrane v EU.

Drugi ekosistemi

Zakonodaja zahteva tudi, da se izboljša trend pri več kazalnikih za gozdne ekosisteme in da se zasadijo dodatne tri milijarde dreves. Države članice bodo morale v stanje nereguliranih rek povrniti 25.000 km rek in poskrbeti, da ne pride do neto izgub na celotnem nacionalnem območju urbanega zelenega prostora in tudi do izgub pokritosti z drevesnimi krošnjami v mestih.

Vsebine v okviru projekta Skupna kmetijska politika – trajnostno prijazna (SKPTP) pripravlja Kmečki glas. Projekt SKPTP si prizadeva za ozaveščanje vseh državljanov o ukrepih, ki jih prinaša Skupna kmetijska politika (SKP), predvsem na področju trajnostnega kmetijstva. Ti ukrepi vključujejo doseganje okoljskih ciljev s spodbujanjem ekonomičnosti in konkurenčnosti slovenskega kmetijstva ter ozaveščanje mestnega prebivalstva o strategiji »od vil do vilic«. Zahvaljujoč skupni kmetijski politiki se je odnos pridelovalcev in rejcev do trajnostnega kmetijstva v zadnjem obdobju izboljšal. Poleg tega se trajnostna naravnanost vse bolj uveljavlja tudi v vsakdanjem življenju potrošnikov.