Evropska komisija meni, da je trgovinski sporazum s Kanado (CETA) uspešen. Po podatkih Evropskega centra za mednarodno politično ekonomijo so številna evropska podjetja zaradi sporazuma vstopila na kanadski trg.

Sporazum deluje in je zgodba o uspehu, je pojasnil evropski komisar za trgovino Valdis Dombrovskis. Hkrati je poudaril, da sporazum nenehno nadgrajujejo.

V pripravi so smernice za zaščito naložb, ki naj bi zaščitile zlasti posege v okolje. Dombrovskis upa, da bodo smernice pomagale zmanjšati odpor proti sporazumu CETA v nacionalnih parlamentih. Za polno izvajanje sporazuma je potrebna ratifikacija v državah članicah, vendar doslej deset držav še ni dalo soglasja. Komisar za trgovino je poudaril, da je prosta trgovina s Kanado koristila zlasti malim in srednje velikim podjetjem. Po besedah komisarja za trgovino je od začasnega začetka veljavnosti leta 2017 na kanadski trg vstopilo skupaj 2.500 malih in srednje velikih evropskih podjetij. Leta 2022 se je obseg trgovine s to državo v primerjavi z letom 2016 povečal za 66 %. Po ruskem napadu na Ukrajino je sporazum CETA EU zagotovil dostop do ključnih virov, kot je energija.

Največ pridobili Francija in Italija

Oceno sporazuma, ki jo je podala Evropska komisija, podpirajo podatki Evropskega centra za mednarodno politično ekonomijo (ECIPE). Glede na nedavno analizo te ustanove se je število evropskih podjetij, ki izvažajo v Kanado, med letoma 2016 in 2019 povečalo za 17,1 %. Od tega so imela koristi zlasti podjetja iz Francije in Italije. Po podatkih centra ECIPE približno polovica dodatnih izvoznikov prihaja iz teh dveh držav članic. Opazno rast trgovine s Kanado so zabeležile tudi Nemčija, Nizozemska in Španija.

Vsebine v okviru projekta Skupna kmetijska politika – trajnostno prijazna (SKPTP) pripravlja Kmečki glas. Projekt SKPTP si prizadeva za ozaveščanje vseh državljanov o ukrepih, ki jih prinaša Skupna kmetijska politika (SKP), predvsem na področju trajnostnega kmetijstva. Ti ukrepi vključujejo doseganje okoljskih ciljev s spodbujanjem ekonomičnosti in konkurenčnosti slovenskega kmetijstva ter ozaveščanje mestnega prebivalstva o strategiji »od vil do vilic«. Zahvaljujoč skupni kmetijski politiki se je odnos pridelovalcev in rejcev do trajnostnega kmetijstva v zadnjem obdobju izboljšal. Poleg tega se trajnostna naravnanost vse bolj uveljavlja tudi v vsakdanjem življenju potrošnikov.