Skoraj petdeset odstotkov užitne in zdrave hrane vsako leto zavržejo evropska gospodinjstva in trgovine. V EU vsako leto nastane več kot 58 milijonov ton odpadne hrane. To predstavlja ocenjeno izgubo v višini 132 milijard evrov. Podatki iz leta 2020 razkrivajo, da vsak evropski prebivalec v povprečju zavrže 131 kilogramov hrane. Večina od te je povsem dobra za uživanje, medtem ko je po najnovejših podatkih kar 95,3 milijona ljudi v EU (22 % prebivalstva) izpostavljenih tveganju revščine ali socialne izključenosti.

Prebivalci Cipra zavržejo največ hrane na prebivalca, okoli 400 kg. Izstopata tudi Belgija in Danska, kjer zavržejo po 250 kg oziroma 221 kg na osebo. Sosednja Hrvaška in Slovenija se lahko pohvalita z veliko nižjo količino odpadkov na osebo, in sicer 71 kg oziroma 68 kg.

Približno 10 % vse hrane v maloprodaji, restavracijah, šolskih in drugih menzah, bolnišnicah in gospodinjstvih, se zavrže. Po drugi strani pa si 37 milijonov Evropejcev vsak drugi dan ne more privoščiti kakovostnega in uravnoteženega obroka. Živilski odpadki imajo velik vpliv na okolje in predstavljajo približno 16 % skupnih izpustov toplogrednih plinov iz celotnega evropskega prehranskega sistema. Tovrstno početje tudi po nepotrebnem obremenjuje omejene naravne vire (zemlja in voda).

Vsi porabniki moramo zato razmišljati o učinkovitejši porabi hrane, ki bo zmanjšala količino zavržene hrane. Rešitve so v neposredni prodaji pri kmetih, izobraževanju otrok o ravnanju s hrano in osveščanju kupcev, ki z zavrženo hrano v smeti pahnejo tudi veliko denarja. Razlogi za tako velike količine zavržene hrane so v pomanjkanju znanja o shranjevanju in konzerviranju hrane ter recikliranju, pripravi prevelikih količin hrane in nerazumevanju oznak ter roka uporabnosti izdelkov. Zaradi zadnjega v smeti roma kar 20 % povsem uporabne hrane, zato je pomembno, da kupci ločijo oznake za kakovost in tiste povezane z varnostjo hrane (uporabno do).

EU in njene države članice so se leta 2016 zavezale, da bodo izpolnile cilje glede izgub hrane in zmanjšanja količine odpadne hrane do leta 2030. Vzpostavila je tudi EU Platformo za zmanjšanje izgub in odpadne hrane. V okviru Strategije „Od vil do vilic" je okrepila svoje ukrepe za preprečevanje izgub in odpadne hrane po celotni verigi. Vlada Republike Slovenije je 23. decembra 2021 sprejela tudi Strategijo za manj izgub hrane in odpadne hrane v verigi preskrbe s hrano: »Spoštujmo hrano, spoštujmo planet«.

Veliko ljudi se ne zaveda kolikšno količino hrane dejansko zavržejo. Samo z ostanki hrane, ki jih letno zavržejo Francozi, bi lahko nahranili Demokratično republiko Kongo, s hrano, ki roma v smeti v Italiji pa Etiopijo.

Kot rešitve zmanjšanja ostankov hrane evropski poslanci prepoznajo v tem, da se hrana s pretečenim rokom prodaja po znižani ceni, javni zavodi pa bi za oskrbo s hrano morali najemati podjetja z lokalno pridelano hrano, ostanke pa nato razdeliti revnim ljudem ali v t. i. banke hrane. Enako bi morale z neprodano hrano storiti tudi trgovine. 

Vsebine v okviru projekta Skupna kmetijska politika – trajnostno prijazna (SKPTP) pripravlja Kmečki glas. Projekt SKPTP si prizadeva za ozaveščanje vseh državljanov o ukrepih, ki jih prinaša Skupna kmetijska politika (SKP), predvsem na področju trajnostnega kmetijstva. Ti ukrepi vključujejo doseganje okoljskih ciljev s spodbujanjem ekonomičnosti in konkurenčnosti slovenskega kmetijstva ter ozaveščanje mestnega prebivalstva o strategiji »od vil do vilic«. Zahvaljujoč skupni kmetijski politiki se je odnos pridelovalcev in rejcev do trajnostnega kmetijstva v zadnjem obdobju izboljšal. Poleg tega se trajnostna naravnanost vse bolj uveljavlja tudi v vsakdanjem življenju potrošnikov