Kmetje po celi Evropi, zlasti rejci drobnice, že leta bijejo bitko s prekomerno populacijo zaščitnih volkov in posledično pokoli živali. Zato so ta teden z olajšanjem sprejeli vest Evropske komisije, ki predlaga nižjo zaščito volka, iz strogo zaščitenega v zaščitenega na podlagi novih podatkov o povečani populaciji in njenih vplivih.

Komisija je predložila predlog sklepa o prilagoditvi varstvenega statusa volka v okviru mednarodne Bernske konvencije o varstvu prostoživečega evropskega rastlinstva in živalstva ter njunih naravnih habitatov, katere pogodbenice so države članice. Varstveni status volka v okviru Konvencije je bil določen na podlagi razpoložljivih znanstvenih podatkov v času pogajanj o Konvenciji leta 1979. Na podlagi poglobljene analize o statusu volka v EU, ki je bila prav tako objavljena ta teden, Komisija predlaga, da bi bil volk zaščiten in ne strogo zaščiten. 

Sprememba statusa zaščite volka v okviru Bernske konvencije, s katero se morajo strinjati še države članice EU in druge pogodbenice Bernske konvencije, je predpogoj za kakršno koli podobno spremembo njegovega statusa na ravni EU. Predlog v veliki meri ustreza stališču, ki ga je Evropski parlament izrazil v svoji resoluciji 24. novembra 2022.

Predsednica Komisije Ursula von der Leyen je ob tem dejala, da je vrnitev volkov sicer dobra novica za biotsko raznovrstnost v Evropi. Vendar je koncentracija volčjih tropov v nekaterih evropskih regijah postala resnična nevarnost, zlasti za rejne živali. Lokalne oblasti so za aktivnejše upravljanje kritičnih koncentracij volkov zahtevale več možnosti. Evropska raven bi morala to olajšati in postopek, ki ga je Komisija začela ta teden, je pomemben korak k reševanju težav. Za nadaljnje vzdrževanje populacije volkov so možne tudi druge, ciljno usmerjene rešitve za zaščito biotske raznovrstnosti in za preživetje na podeželju. 

Vsebine v okviru projekta Skupna kmetijska politika – trajnostno prijazna (SKPTP) pripravlja Kmečki glas. Projekt SKPTP si prizadeva za ozaveščanje vseh državljanov o ukrepih, ki jih prinaša Skupna kmetijska politika (SKP), predvsem na področju trajnostnega kmetijstva. Ti ukrepi vključujejo doseganje okoljskih ciljev s spodbujanjem ekonomičnosti in konkurenčnosti slovenskega kmetijstva ter ozaveščanje mestnega prebivalstva o strategiji »od vil do vilic«. Zahvaljujoč skupni kmetijski politiki se je odnos pridelovalcev in rejcev do trajnostnega kmetijstva v zadnjem obdobju izboljšal. Poleg tega se trajnostna naravnanost vse bolj uveljavlja tudi v vsakdanjem življenju potrošnikov.