Po znatnem zvišanju v letu 2022 so se cene hrane v EU zviševale tudi letos. Podatki za drugo in tretje četrtletje letošnjega leta kažejo, da so cene nekaterih izdelkov rasle počasneje. Med živili, ki so se najbolj podražila, je, zaradi slabših zadnjih letin v EU, oljčno olje. Njegove cene še naraščajo. 

Septembra 2023 je bila cena oljčnega olja za 75 % višja kot januarja 2021. Januarja 2022 so bile cene že 11 % višje kot v istem mesecu prejšnjega leta, med septembrom 2022 in septembrom 2023 pa so strmo zrasle. Tudi cene krompirja so bile v osupljivem porastu. Od januarja 2021 so se cene krompirja septembra 2023 povečale za 53 %, potem ko so junija 2023 dosegle najvišjo vrednost (+60 %).

Glede na slabšo letino oljk v državah EIU lahko pričakujemo letos spet večji uvoz oljčnega olja. Tunizija, Turčija, Argentina in Maroko so države, iz katerih EU uvozi največ oljčnega olja, te pokrijejo 90 % uvoznih evropskih potreb.

V pridelovalnem letu 2019/2020 je uvoz oljčnega olja zunaj EU dosegel 252.486 ton v ocenjeni vrednosti 493,8 milijona evrov oziroma kar za 71,9 % več v primerjavi s prejšnjim pridelovalnim letom. Uvoz oljčnega olja v EU je v letih 2020/2021 (po statističnih podatkih EU) iz držav nečlanic dosegel 167.616 ton v vrednosti 393,4 milijona evrov.

Oljčno olje mora ustrezati vsem evropskim standardom kakovosti. V skladu z nekaterimi sporazumi o prosti trgovini lahko večina izvoznikov oljčnega olja iz držav v razvoju izvaža oljčno olje v Evropo brez plačila dajatev. Za največjo evropsko partnerico pri uvozu oljčnega olja, Tunizijo, pa so določene letne kvote za uvoz brez plačila izvozne dajatve.

Večina držav proizvajalk oljčnega olja je članic Evro-sredozemskega sporazuma o partnerstvu, EU pa ima sklenjene tudi sporazume o prosti trgovini z Albanijo, Južno Afriko, Palestino in nekaterimi južnoameriškimi državami.

Vsebine v okviru projekta Skupna kmetijska politika – trajnostno prijazna (SKPTP) pripravlja Kmečki glas. Projekt SKPTP si prizadeva za ozaveščanje vseh državljanov o ukrepih, ki jih prinaša Skupna kmetijska politika (SKP), predvsem na področju trajnostnega kmetijstva. Ti ukrepi vključujejo doseganje okoljskih ciljev s spodbujanjem ekonomičnosti in konkurenčnosti slovenskega kmetijstva ter ozaveščanje mestnega prebivalstva o strategiji »od vil do vilic«. Zahvaljujoč skupni kmetijski politiki se je odnos pridelovalcev in rejcev do trajnostnega kmetijstva v zadnjem obdobju izboljšal. Poleg tega se trajnostna naravnanost vse bolj uveljavlja tudi v vsakdanjem življenju potrošnikov.