14. 11. 2023 • Obvestila

Evropska komisija pripravlja kar nekaj natečajev za izbor najboljših praks na podeželju, od izbora najbolj inovativnega do najboljšega ekološkega kmeta. Med natečaji je tudi pravkar potekajoči peti natečaj zbiranja navdihujočih praks podeželja, sofinanciranih iz skupne kmetijske politike v obdobju 2014-2022 (s kratico ARIA 2023). Slovenija na njem sodeluje že tretjič prek Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Slovenija je prejela devet predlogov in jih šest posredovala Evropski komisiji. Med 24 evropskimi izbranimi projekti v finalu sta se mednje uvrstila dva slovenska, to sta projekt Izročilo Brkinov in Krasa Zavod Dobra pot in projekt Mreža vodnih poti v Kamniško-Savinjskih Alpah LAS Srce Slovenije, ki ozavešča o pomenu čiste pitne vode in premišljenem vključevanju te v turistično ponudbo.

 

Šest najboljših slovenskih projektov se predstavi:

1. Koruzni oklasek kot obnovljivi vir energije

Ste vedeli, da koruzni oklasek, ki pogosto ostane na polju kot odpadek, lahko služi kot vir energije, gradbeni material, krmilo za živali in surovina za industrijo? Da je več kot odličen obnovljivi vir energije so na Žipo Lenart dokazali v okviru projekta EIP Koruzni oklasek kot obnovljivi vir energije. Glavni cilj projekta je bil poiskati rešitev za učinkovito mehanizirano pobiranje koruznih oklaskov in javnosti predstaviti uporabno vrednost koruznih oklaskov. Projekt je vključeval načrtovanje in izdelavo naprave za pobiranje oklaskov, testiranje hibridov koruze, usposabljanja ter izdelavo modificiranega žitnega kombajna Claas Tucano 340 za učinkovito spravilo oklaskov in koruznega zrnja brez oviranja žetve. Rešitev se je izkazala kot uspešna in uporabna – pridobili so pomemben vir kuriva za njihovo sušilnico zrnja.

 

Zmanjševanje obremenitev iz kmetijstva na površinske in podzemne vode

Gnojevka iz živinorejskih farm in kmetij močno obremenjuje podzemne vode, še posebej z nitrati. Vendar so v okviru projekta EIP VODE dokazali, da je izpuste dušika v vode mogoče močno zmanjšati, in sicer z dodatno obdelavo živinskih gnojil. Dr. Janko Urbanc iz Geološkega zavoda Slovenije, sicer vodja projekta, še pojasnjuje, da tovrstne prakse in tehnologije pri nas pred tem še niso bile preizkušene. Želi si, da bodo rezultate projekta s pomočjo demonstracijskih kmetijskih gospodarstev uveljavili tudi na drugih območjih Slovenije, pa tudi v drugih državah Evropske unije.

 

Mreža vodnih poti v Kamniško-Savinjskih Alpah

Projekt Mreža vodnih poti v Kamniško-Savinjskih Alpah, katerega nosilec je LAS Srce Slovenije, ozavešča o pomenu ohranjanja čiste pitne vode in o premišljenem vključevanju vodnih virov v turistično ponudbo območja. V okviru projekta je nastala nova pohodniška pot okoli Kamniško-Savinjskih Alp, dolga 190 km, ki vodi ob več kot 100 izvirih. Pohodnike vodi po obstoječih poteh in nudi možnost, da zajamejo čisto, bistro vodo naravnost iz izvira. V okviru projekta je nastala tudi mobilna pohodniška aplikacija, ki jo lahko brezplačno prenesete na svoj mobilni telefon. Na izbranih vodnih izvirih so bile opravljene tudi analize kakovosti vode, ki jo lahko s pomočjo QR kode ob izviru sproti preverjate, saj se analize osvežujejo.

 

Kmetija Pukšič – »Moja biodežela« – naložba v rastlinjake in namakalni sistem za stabilno pridelavo ekološke hrane

Kmetija Pukšič iz Prlekije prideluje in predeluje ekološko zelenjavo pod blagovno znamko Moja biodežela. V okviru naložbe so na kmetiji zgradili zasebni namakalni sistem ter postavili rastlinjake za pridelavo vrtnin. Rastlinjaki imajo kapljično namakanje, mikrorazpršilce in možnost ogrevanja, s streh rastlinjakov pa so začeli zbirati tudi deževnico. Projekt je z avtomatiziranimi postopki in raznoliko opremo odličen zgled za podobne kmetije, ki se odločajo za pridelavo zelenjave v rastlinjakih.

 

Izročilo Brkinov in Krasa

Projekt Izročilo Brkinov in Krasa, katerega nosilec je Zavod Dobra pot je namenjen ohranjanju lokalne dediščine in njenemu prenosu na mlajše generacije. Vključuje inovativno spletno platformo, kjer so dokumentirane dediščinske vsebine, predvsem v obliki kratkih dokumentarnih filmov, ki osvetljujejo njihov pomen v prostoru in času ter možnosti za izobraževanje, promocijo lokalne dediščine, trženje dediščinskih izdelkov ter ozaveščanje o njenem pomenu.

 

Pravljica na Veliki Planini. Butična planšarska koča – zeleni turizem

V okviru projekta Pravljica/Fairytale – Velika planina je nosilec projekta Rok Virag, s. p., zgradil prestižno  kočo “Žafran”, ki je zrasla na pogorišču stare.

Pri gradnji so sodelovali sami lokalni izvajalci ter Zavod za kulturno dediščino, pa tudi delavnice in dogodke vodijo izključno domači, lokalni ponudniki.

Izgradnja Koče Žafran prinaša ogromne možnosti za razvoj različnih turističnih produktov, saj je največja na Veliki planini. V koči se odvijajo poroke, timbildingi, poslovni sestanki in razne delavnice, ki močno vpenjajo lokalne ponudnike. Projekt je pripeljal življenje na Veliko planino, ideja pa je zaživela ravno zaradi osebne naravnanosti Roka Viraga in njegovega poslanstva.

 

 Svoj glas lahko prispevate tudi vi!

Vabimo vas, da s klikom na spletni strani Evropske komisije podprete slovenska projekta v finalu natečaja. Glasovanje poteka do 1. decembra do 18. ure. Iz vsake naprave lahko glasujete po enkrat.

Kako glasovati za projekt?

1. Kliknite na povezavo https://www.surveymonkey.com/r/6TK3DJS

2. Na seznamu poiščite svoj najljubši projekt.

3. Kliknite v krogec ob imenu projekta.

4. Kliknite ‘Vote Now’.

Razglasitev zmagovalcev v posameznih kategorijah natečaja bo 4. decembra 2023 v Bruslju.

 

 

Vsebine v okviru projekta Skupna kmetijska politika – trajnostno prijazna (SKPTP) pripravlja Kmečki glas. Projekt SKPTP si prizadeva za ozaveščanje vseh državljanov o ukrepih, ki jih prinaša Skupna kmetijska politika (SKP), predvsem na področju trajnostnega kmetijstva. Ti ukrepi vključujejo doseganje okoljskih ciljev s spodbujanjem ekonomičnosti in konkurenčnosti slovenskega kmetijstva ter ozaveščanje mestnega prebivalstva o strategiji »od vil do vilic«. Zahvaljujoč skupni kmetijski politiki se je odnos pridelovalcev in rejcev do trajnostnega kmetijstva v zadnjem obdobju izboljšal. Poleg tega se trajnostna naravnanost vse bolj uveljavlja tudi v vsakdanjem življenju potrošnikov.