Večina drugih kontinentov namreč izvaža v glavnem kmetijske pridelke – npr. južnoameriške države sojo in govedino ter sadje, Kanada pa žita in oljno ogrščico. ZDA so izvoznice koruze in pri vseh čredah krav in mlekarski industriji lahko ponudijo svetovnim trgom le sladoled, veliko drugih visoko kakovostnih živil pa uvažajo iz EU. Seveda so ta razmerja v svetovni prehranski verigi vse do danes posledica kolonialne preteklosti, zaradi katere kmetijske surovine potujejo v države svetovnega severa, kjer je večina prehranske industrije, na svetovni jug pa gredo izdelki iz teh predelanih sestavin.

Najpremožnejši prebivalci po svetu tako kupujejo zlasti prestižna evropska živila, in sicer: iz žit, mlečne in mesne izdelke, sladkarije, vina, zlasti šampanjce, in žgane pijače. Veliko od teh izdelkov nosi geografsko zaščito, ki jim dodajajo še višjo vrednost. Med izjemno cenjenimi sta zaradi visokih standardov EU tudi evropska otroška hrana in mleko v prahu.

Prehranski izvoz EU se je povečeval tudi v času koronske krize, lani pa je dosegel 229,8 milijarde evrov, kar je 31-odstotno povečanje v primerjavi z letom 2021. V skupnem izvozu EU se je najbolj povečeval izvoz žit v severno Afriko (zaradi ukrajinske vojne). Druga skupina izvoznih proizvodov EU ostajajo mlečni izdelki, katerih izvoz je bil lani vreden 20,4 milijarde evrov, na tretjem mestu pa je prašičje meso v vrednosti 13,8 milijarde evrov. Največji izvozni trgi EU je (po brexitu) Združeno kraljestvo, kamor gre petina celotnega izvoza EU. Na drugem mestu so Združene države Amerike s 13 % izvoza, sledi pa Kitajska.

Uvoz v EU se je v primerjavi z letom 2021 vrednostno povečal za 32 % na 172 milijard evrov, kar je v veliki meri posledica dražjih oljnic in kave. Prva kategorija uvoženih proizvodov so oljnice in stročnice, ki jih je EU leta 2022 uvozila za 25,8 milijarde EUR. Sicer pa sadje in oreščki, kava, čaj, kakav in začimbe ostajajo druga najpomembnejša skupina izdelkov, ki jih EU uvaža.

Vsebine v okviru projekta Skupna kmetijska politika – trajnostno prijazna (SKPTP) pripravlja Kmečki glas. Projekt SKPTP si prizadeva za ozaveščanje vseh državljanov o ukrepih, ki jih prinaša Skupna kmetijska politika (SKP), predvsem na področju trajnostnega kmetijstva. Ti ukrepi vključujejo doseganje okoljskih ciljev s spodbujanjem ekonomičnosti in konkurenčnosti slovenskega kmetijstva ter ozaveščanje mestnega prebivalstva o strategiji »od vil do vilic«. Zahvaljujoč skupni kmetijski politiki se je odnos pridelovalcev in rejcev do trajnostnega kmetijstva v zadnjem obdobju izboljšal. Poleg tega se trajnostna naravnanost vse bolj uveljavlja tudi v vsakdanjem življenju potrošnikov.