Italija, Francija, Španija, takšen je vrstni red treh največjih evropskih pridelovalk po količini vina, ne pa tudi vinogradov. Italija pridela namreč 50 milijonov hektolitrov, Francija 37, 6 milijona hektolitrov in Španija 35,3 milijona hektolitrov (podatki Mednarodnega urada za trto in vino – OIV, 2022). Vendar obdelujejo vinogradniki največ površini s trto v Španiji, ki ima 964.000 hektarjev, njen pridelek pa je manjši zaradi redkeje posajenih trt, veliko na sušnih območjih, ter starejših vinogradov. Na drugem mestu po obsegu vinogradov je Francija s 798.000 ha in Italija s 718.000 ha vinogradov. Te tri države nenehno tekmujejo v svetovnem izvozu vina in v vrednosti prodanega pridelka, kjer je na vrhu z vrsto izjemnih vin, med njimi izstopajo šampanjci, še vedno Francija, ki ji sledita Italija in Španija.

Površine vinogradov v Evropski uniji so se ustalile po letu 2016 z uvedbo zakonodajne zahteve, da lahko države članice posadijo brez posebnega dovoljenja (sadilnih pravic) le odstotek obstoječih površin vinogradov v državi. Evropska unija pa od t. i. vinske reforme leta 2008 namenja v okviru SKP t. i. vinsko ovojnico za podpore za prestrukturiranje vinogradov in za promocijo na tretjih trgih. Glede na razmere na trgu je dovoljena še zelena trgatev in destilacija.

Poraba vina v Evropski uniji znaša 114 milijonov hl (2021), kar predstavlja 48 % svetovne pridelave, povprečna poraba vina v EU pa pada in je 22,7 litra na prebivalca (2023).

Letos pričakuje večina držav Evropske unije zaradi velike količine padavin in neurij le povprečno dober vinski letnik in nekoliko nižje količine pridelanega grozdja.

Slovenija je v evropskem merilu le še butična pridelovalka, saj imamo le še 14.483 ha vinogradov. V obdobju po osamosvojitvi smo jih izgubili okrog 10.000 ha. Še vedno pa smo visoko po porabi vina tudi v evropskem merilu – s 35 litri popitega vina na Slovenca se uvrščamo med prvih pet držav EU.

Največji še poln sod v EU je v kleti Erdut na Hrvaškem, v njem je 75.000 litrov graševine oz. po slovensko laškega rizlinga.

Vsebine v okviru projekta Skupna kmetijska politika – trajnostno prijazna (SKPTP) pripravlja Kmečki glas. Projekt SKPTP si prizadeva za ozaveščanje vseh državljanov o ukrepih, ki jih prinaša Skupna kmetijska politika (SKP), predvsem na področju trajnostnega kmetijstva. Ti ukrepi vključujejo doseganje okoljskih ciljev s spodbujanjem ekonomičnosti in konkurenčnosti slovenskega kmetijstva ter ozaveščanje mestnega prebivalstva o strategiji »od vil do vilic«. Zahvaljujoč skupni kmetijski politiki se je odnos pridelovalcev in rejcev do trajnostnega kmetijstva v zadnjem obdobju izboljšal. Poleg tega se trajnostna naravnanost vse bolj uveljavlja tudi v vsakdanjem življenju potrošnikov.