Konvencionalno, integrirano, ekološko

Kmetje v Evropski uniji kmetujejo na štiri različne načine, tri od njih podpira z različno višino neposrednih plačil tudi evropska Skupna kmetijska politika (SKP). Večina oz. 90 % od 157 milijonov hektarjev kmetijskih obdelovalnih zemljišč v 27 članicah EU je obdelanih na konvencionalni način. Za ta način kmetovanja je značilna uporaba fitofarmacevtskih pripravkov in sintetičnih gnojil, glavni cilj pridelave pa so visoki pridelki in manj okoljski vidiki. Raba gnojil, namakalne vode, pesticidov je pretežno enotna na površino z manjšim upoštevanjem naravne raznolikosti. Posledica dolgoročnega konvencionalnega kmetovanja je upad naravnih virov na teh površinah (voda, plodnost prsti, biotska pestrost rastlin in živali).

V EU obstaja tudi integriran način kmetovanja, za katerega je še vedno značilna uporaba pesticidov in mineralnih gnojil, a z določenimi omejitvami. To obliko kmetovanja, za katero je prav tako potrebna certifikacija, ohranja le še nekaj držav, med njimi je tudi Slovenija.

Tretja oblika je ekološki način kmetovanja, v katerega je vključenih okrog 10 % kmetijskih zemljišč v EU. Dobra vest je, da se je obseg kmetijskih površin v ekološkem kmetovanju v EU v zadnjem desetletju povečal za polovico. Za ekološki način kmetovanja je obvezen pester način kolobarjenja na površinah, prepovedana uporaba (razen v izjemnih primerih) klasičnih pesticidov in mineralnih gnojil in varovanje naravnih ekosistemov. Ker je ekološko kmetovanje najbolj trajnostni način kmetovanja v okviru SKP in višja tudi kakovost živil iz te oblike pridelave, si je EU zadala cilj povečanje njegovega obsega na 25 % vseh kmetijskih površin EU do leta 2030. V Sloveniji nekaj nad 3.700 ekoloških kmetij obdeluje dobrih 50.000 ha oz. 11 % slovenskih kmetijskih obdelovalnih zemljišč.

Spodbude na površino za ekološko kmetovanje so bistveno višje kot za konvencionalno (in po članicah različne), vendar potrebujejo kmetije za to, da jih prejmejo, ekološki certifikat ter letno kontrolo. Za vstop v ekološko kmetovanje je določeno obvezno dvo- ali triletno preusmeritveno obdobje.

Zadnja in naravi najbolj prijazna in hkrati tudi najbolj zahtevna oblika je biodinamično kmetovanje, ki poleg naravnih sistemov upošteva še lunine cikle. Tudi za ta način kmetovanja obstaja certifikacija, in sicer nemške organizacije Demeter. Vendar pa so subvencije za biodinamično kmetovanje v okviru SKP na površino enake kot za ekološko kmetovanje. Tako kmetuje v Evropi le nekaj okrog 2.000 kmetij in v Sloveniji okrog 40 kmetij.

Evropska unija od leta 2022 izbira na posebnem natečaju najboljšega ekološkega kmeta in kmetico, ekološko regijo, mesto, predelavo, distributerja in restavracijo. Prvi najboljši ekološki evropski kmet je bil lani David Pejić z ekološkega posestva Zrno iz Habjanovca v sosednji Hrvaški. 

Vsebine v okviru projekta Skupna kmetijska politika – trajnostno prijazna (SKPTP) pripravlja Kmečki glas. Projekt SKPTP si prizadeva za ozaveščanje vseh državljanov o ukrepih, ki jih prinaša Skupna kmetijska politika (SKP), predvsem na področju trajnostnega kmetijstva. Ti ukrepi vključujejo doseganje okoljskih ciljev s spodbujanjem ekonomičnosti in konkurenčnosti slovenskega kmetijstva ter ozaveščanje mestnega prebivalstva o strategiji »od vil do vilic«. Zahvaljujoč skupni kmetijski politiki se je odnos pridelovalcev in rejcev do trajnostnega kmetijstva v zadnjem obdobju izboljšal. Poleg tega se trajnostna naravnanost vse bolj uveljavlja tudi v vsakdanjem življenju potrošnikov.