Območja s težjimi oziroma omejujočimi pogoji za kmetijsko pridelavo (OMD) predstavljajo v Sloveniji 86 % kmetijskih obdelovalnih površin. Od tega predstavljajo 72 % gorska in hribovska, 10 % območja posebnega pomena in 4 % druga območja. V kategorijo območij posebnega pomena sodijo npr. Kras, Ljubljansko barje, Goričko, Kozjansko in druga območja posebnega pomena iz vidika varovanja narave.

Na evropski ravni predstavljajo OMD območja 59 % obdelovalnih kmetijskih površin, od tega 17 % gorska, 33,4 negorska in 8 % območja posebnega pomena.

Za kmetije na teh območjih je značilna manj intenzivna pridelava na večjem obsegu površin.

V Sloveniji so na teh območjih v glavnem živinorejske kmetije s travinjem, z večjo biotsko pestrostjo ter manjšim številom živali po hektarju. Na površini porabijo v primerjavi z intenzivnejšimi kmetijami manj gnojil in fitofarmacevtskih sredstev. Hkrati so še na demografsko ogroženih, redkeje poseljenih območjih.

Vendar pa bi bila ta območja brez dodatne podpore javnih sredstev iz skupne kmetijske politike (SKP) v glavnem neobdelana in zapuščena, zato so jim namenjene dodatne podpore.

Do plačila, ki se izračuna po hektarju po posebnem kvocientu, v vsaki članici posebej, je upravičen nosilec kmetijskega gospodarstva, ki je večje od enega hektarja in je aktivni kmet. Plačilo OMD je namenjeno nadomestitvi dela dodatnih stroškov in izpada dohodka, kar je na OMD vezano na naravne ali druge omejitve, značilne za posamezno območje.

Na ravni EU je v SKP od 2023 do 2027 namenjeno za OMD 18,7 milijarde sredstev za 47 milijonov hektarjev. Ta proračun predstavlja 17 % sredstev za razvoj podeželja oziroma šest % vseh sredstev SKP za isto obdobje. V Sloveniji je namenjenih za OMD v istem obdobju 240 milijonov evrov. Posebna dodana vrednost teh območij pa so visoko kakovostni in pogosto dražji in geografsko zaščiteni kmetijski pridelki in izdelki (siri, meso idr.), ki omogočajo pridelovalcem na teh območjih nekoliko višji zaslužek.

Vsebine v okviru projekta Skupna kmetijska politika – trajnostno prijazna (SKPTP) pripravlja Kmečki glas. Projekt SKPTP si prizadeva za ozaveščanje vseh državljanov o ukrepih, ki jih prinaša Skupna kmetijska politika (SKP), predvsem na področju trajnostnega kmetijstva. Ti ukrepi vključujejo doseganje okoljskih ciljev s spodbujanjem ekonomičnosti in konkurenčnosti slovenskega kmetijstva ter ozaveščanje mestnega prebivalstva o strategiji »od vil do vilic«. Zahvaljujoč skupni kmetijski politiki se je odnos pridelovalcev in rejcev do trajnostnega kmetijstva v zadnjem obdobju izboljšal. Poleg tega se trajnostna naravnanost vse bolj uveljavlja tudi v vsakdanjem življenju potrošnikov.