Struktura evropskega kmetijstva je zelo raznolika in je postala z vstopom vzhodnoevropskih držav v Evropsko unijo predvsem razdrobljena. Zaradi različne zgodovine razvoja kmetijstva in podeželja v zahodnih in vzhodnoevropskih državah pa to predstavlja še večji izziv za izvajanje enotne skupne kmetijske politike. 

Leta 2020 je bilo v EU 9,1 milijona kmetijskih gospodarstev, približno dve tretjini (63,8 %) jih je bilo manjših od 5 ha. Največ kmetijskih gospodarstev ali kar 2,9 milijona (kar ustreza 31,8 %) je v Romuniji , kar je dvakrat več kot na Poljskem, kjer jih je bilo 1,3 milijona kmetij (ali 14,4 % vseh v EU). Sledi Italija z 1,1 milijona kmetij v (12,5 % delež v EU) in  z 0,9 milijona Španija (10,1 %). Slovenija ima v letu 2023 okrog 69.900 kmetij, povprečna velikost kmetijskega gospodarstva je 6,8 ha. 

Kmetije v EU so leta 2020 za kmetijsko pridelavo uporabljale 157 milijonov hektarjev zemlje, kar je 38 % celotne površine EU. Medtem ko število kmetij v EU strmo upada, ostaja obseg zemljišč za pridelavo nespremenjen. 

Prevladujejo družinske kmetije 

Velika večina (94,8 % leta 2020) kmetij v EU je družinskih, na katerih zagotavljajo polovico ali  več redne kmetijske delovne sile družinski člani. Družinske kmetije so bile prevladujoči tip kmetij v vseh državah članicah, vendar je imela Francija skupaj z Estonijo (33,8 %) precejšnjo manjšino nedružinskih kmetij  (42,3 % od 0,4 milijona kmetij).

Večina kmetij je majhnih

Skoraj dve tretjini kmetij v EU je bilo leta 2020 manjših od 5 hektarjev. Te male kmetije imajo pomembno vlogo pri zmanjševanju tveganja revščine na podeželju, saj zagotavljajo dodaten dohodek in hrano. Na drugem koncu proizvodne lestvice je bilo 7,5 % kmetij v EU velikih 50 ha ali več in so obdelovale dve tretjini (68,2 %) kmetijskih zemljišč v uporabi EU. Čeprav je bila povprečna velikost kmetijskega gospodarstva v EU leta 2020 17,4 ha, je bilo po ocenah le 18 % kmetij takšne velikosti ali več.

V EU pa obstajajo glede na delež pridelkov, ki jih ponudijo trgu tri skupine kmetij: samooskrbne kmetije, kjer je poudarek na pridelavi velikega deleža hrane za prehrano gospodinjstva na kmetiji, male in srednje velike kmetije, ki so na splošno družinska podjetja in pridelujejo tako zase kot za trg in velika kmetijska podjetja, ki pridelujejo samo za trg in so pravno podjetja ali zadruge. 

Vsebine v okviru projekta Skupna kmetijska politika – trajnostno prijazna (SKPTP) pripravlja Kmečki glas. Projekt SKPTP si prizadeva za ozaveščanje vseh državljanov o ukrepih, ki jih prinaša Skupna kmetijska politika (SKP), predvsem na področju trajnostnega kmetijstva. Ti ukrepi vključujejo doseganje okoljskih ciljev s spodbujanjem ekonomičnosti in konkurenčnosti slovenskega kmetijstva ter ozaveščanje mestnega prebivalstva o strategiji »od vil do vilic«. Zahvaljujoč skupni kmetijski politiki se je odnos pridelovalcev in rejcev do trajnostnega kmetijstva v zadnjem obdobju izboljšal. Poleg tega se trajnostna naravnanost vse bolj uveljavlja tudi v vsakdanjem življenju potrošnikov.