Postopek prijave in izplačevanje odškodnin, ki jo povzročajo prostoživeče živali

INFORMACIJE ZA PRIJAVO ŠKODE NA LOVNIH POVRŠINAH: 
https://www.kgzs.si/gozdarstvo-in-lovstvo/skoda-po-divjadi-in-zavarovanih-vrstah

INFORMACIJE ZA PRIJAVO ŠKODE NA NELOVNIH POVRŠINAH: 
https://e-uprava.gov.si/podrocja/kmetijstvo-gozdarstvo-prehrana/divjad-lovstvo-ribolov/zahtevek-za-izplacilo-odskodnine.html
http://www.zgs.si/delovna_podrocja/gozdne_zivali_in_lovstvo/divjad/index.html

INFORMACIJE ZA PRIJAVO ŠKODE OD ZAVAROVANIH VRST PROSTOŽIVEČIH SESALCEV IN PTIC 

Zloženka

---

Prijava škode po divjadi

Škodo, ki jo povzročijo prostoživeče živali delimo na: 

• škodo od lovne divjadi, 
• škodo na nelovnih površinah in 
• škodo zavarovanih vrst prostoživečih sesalcev in ptic. 

I.    Lovne površine

Oškodovanec mora škodo od lovne divjadi v lovišču (divji prašič, jelenjad, srnjad, jazbec, zajec, lisica, kune, šoja, sraka, siva vrana, ipd..) v roku treh dni od dneva, ko je škodo opazil, pisno (s priporočeno pošiljko) prijaviti nastalo škodo pristojni lovski družini. 

Lovska družina mora v osmih dneh po prijavi škode opraviti ogled kraja dogodka. Če se oškodovanec in lovska družina na kraju ogleda ali v osmih dneh ne sporazumeta o višini odškodnine, pošlje oškodovanec pisno prijavo škode »Komisiji za določanje višine škode na kmetijskih in gozdnih kulturah«, ki jo za posamezno lovsko upravljavsko območje imenuje minister za obdobje petih let. 

Komisija mora škodo oceniti najpozneje v petnajstih dneh od prijave. Če tudi na podlagi ocene komisije o višini škode ne pride do sporazuma med upravljavcem in oškodovancem, lahko oškodovanec vloži tožbo pri pristojnem sodišču, najkasneje v roku treh let od nastanka škode. 

Za lažjo prijavo škod na kmetijskih zemljiščih in gozdovih so na KGZS pripravili obrazce za prijavo škod po lovni divjadi na lovnih površinah do lovskih družin ter prijavo te škode komisiji. Na zadnjih straneh obrazcev so opisani postopki uveljavljanja odškodnin od lovne divjadi na nelovnih površinah in prijava škod po zavarovanih vrstah živali, za kar so pooblaščeni delavci Zavoda za gozdove Slovenije. 
Prijava Komisiji za določanje višine škode na kmetijskih in gozdnih kulturah se pošlje krajevno pristojni upravni enoti, kopija obrazca pa na KGZS. Obrazci so dostopni na spletni strani KGZS.

Komisija  ima sedež na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Dunajska cesta 22, 1000 Ljubljana  /sektor za lovstvo in ribištvo/.
Z lovišči v občini Sevnica:

• v Posavsko lovsko upravljavskem območju upravljajo naslednje lovske družine: LD Sevnica, LD Brestanica, LD Zabukovje, LD Loka pri Zidanem Mostu, LD Boštanj, LD Studenec – Veliki Trn, LD Bučka in LD Šentrupert;
• v Novomeško lovsko upravljavskem območju pa naslednje lovske družine: LD Šentrupert, LD Šentjanž in LD Tržišče. 

Nastala škoda se ne sme sanirati pred ogledi lovske družine ali komisije za ocenjevanje škode, saj se nato višina dejanske škode težje oceni. 
Na podlagi pravilnih prijav škode pristojne organizacije lažje ugotavljajo dejansko populacijo divjadi, ki vpliva na načrtovanje letnega plana odstrela. Glede na to, da je odstrel eden izmed načinov uravnavanja in zmanjševanja škode na kmetijskih zemljiščih, je pomembno, da se nastala škoda pravilno in redno prijavlja.

 

 

II. Nelovne površine so površine, kjer je prepovedan lov; površine naselij in zaselkov; vrtovi, nasadi in druge intenzivne kmetijske kulture, ograjene z ograjo, ki ne dovoljujejo prehoda zajcu ali parkljasti divjadi; z ograjo obdani objekti, ipd..)

Oškodovanec mora škodo pisno prijaviti krajevno pristojni Območni enoti Zavoda za gozdove Slovenije, v treh dneh, ko je škodo opazil. Priporočljiv je tudi telefonski klic na Območno enoto ZGS. Obrazec za prijavo škode ni predpisan, vlogo lahko napiše oškodovanec sam in jo odda na krajevno pristojno enoto Zavoda za gozdove Slovenija. 
V vlogi je potrebno navesti: 

• da gre za prijavo škode od divjadi na nelovnih površinah, 
• kontaktne podatke oškodovanca
• lokacijo škode z imenom katastrske občine in številko parcele 
• kratek opis škode.

V osmih dneh mora ZGS opraviti ogled, napisati zapisnik in pristopiti k sklenitvi sporazuma z oškodovancem. Če se oškodovanec z višino odškodnine ne strinja, sporazuma ne podpiše. 

V primeru, da do podpisa sporazuma ne pride, lahko oškodovanec pisno prijavi škodo Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Dunajska 58, 1000 Ljubljana. K vlogi je potrebno priložiti mnenje Kmetijske svetovalne službe ali drugih izvedencev odvisno od vrste škode. 

Če se oškodovanec še vedno ne strinja z višino odškodnine določene s strani MKGP, lahko oškodovanec vloži tožbo pri pristojnem sodišču, najkasneje v roku treh let od nastanka škode. 

III. Zavarovane vrste prostoživečih sesalcev in ptic -  volk, rjavi medved, ris ter skoraj vse ptice, razen šoje, srake, sive vrane in fazana. 

Oškodovanec mora škodo pisno prijaviti krajevno pristojni Območni enoti Zavoda za gozdove Slovenije, v treh dneh, ko je škodo opazil. Priporočljiv je tudi telefonski klic na Območno enoto ZGS. V dveh dneh mora ZGS opraviti ogled, napisati zapisnik in v osmih dneh, na podlagi veljavne lestvice določiti višino odškodnine in pristopiti k sklenitvi sporazuma z oškodovancem. Če se oškodovanec z višino odškodnine ne strinja, sporazuma ne podpiše. 

Če do podpisa sporazuma ne pride, lahko oškodovanec v 30 dneh od nastanka škode vloži vlogo za izplačilo odškodnine na Ministrstvo za okolje Agencija RS za okolje, Vojkova 1b, 1000 Ljubljana. Obrazec oškodovanec dobi pri pooblaščenem cenilcu škode ZGS. K vlogi je potrebno priložiti mnenje Kmetijske svetovalne službe ali drugih izvedencev odvisno od vrste škode. 

Če se oškodovanec še vedno ne strinja z višino odškodnine določene s strani MOP ARSO, lahko oškodovanec vloži tožbo pri pristojnem sodišču, najkasneje v roku treh let od nastanka škode. 

KONTAKT ZAVODA ZA GOZDOVE SLOVENIJE:

Območna enota Brežice
Cesta bratov Milavcev 61, 8250 Brežice
tel.: 07 49-91-600
kontakt: Gregor Bogovič

Območna enota Novo mesto
Gubčeva 15, 8000 Novo mesto
tel.: 07 39-42-550
kontakt: Anton Turk